Razmeroma odmaknjene Klopce se raztezajo na dobrih dveh kvadratnih kilometrih. Razpršeno naselje je dolgo imelo zelo slabe prometne povezave in so ljudje ostajali v svojem ožjem okolju. Poleg velikega kmeta Plajerja so v Klopcah večinoma živeli kajžarji. Ob delu na kmetiji so se morali dodatno zaposlovati zunaj doma ali se ukvarjati z obrtjo. Lastnik gostile Ferm je npr. imel tesarsko delavnico. Drugi so izdelovali lesene grablje in vile za seno ali so odprli krojaštvo. V vasi niso smele manjkati niti gostilne.
Turje je bilo v 19. stoletju znano kot nahajališče premoga. Proti koncu stoletja izkop ni bil več rentabilen in so ga ukinili, začasno so premog ponovno kopali med prvo svetovno vojno. Poleg premoga so pridobivali tudi kakovostno glino, ki je bila zelo priljubljena pri pečarjih in so jo prodajali po osrednjem Koroškem.
V drugi polovici 20. stoletja je število turistov naraslo. Nekateri so si v Klopcah zgradli počitniške hiše. Domačini so postopoma začeli opuščati kmetijstvo. Tudi mala obrt jim doma ni več prinašala dovolj zaslužka, zato so številni postali dnevni migranti. Danes je v Škofičah samo še nekaj aktivnih kmetij, eden od njih je domačija Pleier (Plajar).
Glej tudi:
– Kronika SPD Edinost: str. 94, 95, 96, 97, 98
Pečer Scharnagl (SGA) 
Načrt kopanja v Turji (SGA) 
Kopanje gline (SGA)
