Odporniško gibanje ima v občini določeno tradicijo. Med drugo svetovno vojno je bil odpor grožnja lastni eksistenci. Včasih je za aretacijo zadostovala nepremišljena beseda ali pa dejavnost v slovenskem prosvetnem društvu. Takoj po tako imenovanem anšlusu so narodnozavedne slovenske funkcionarje z namenom ustrahovanja zaprli. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 so na Koroškem aretirali vse dvojezične duhovnike, med njimi tudi Alojza Nadraga.
Od leta 1942 se je na Koroškem poleg individualnega odpora vedno bolj prebujal organizirani odpor. Od leta 1943 so v Turju in Otožu operirale partizanske skupine, ki so jih prebivalci podpirali. Opogumljeni z neposrednim stikom so vojaki na dopustu v domovini dezertirali in se jim priključili. Maja 1944 so obe sestri Wister, p. d. Hauptman, zaradi podpore odporu aretirali in zaplenili premoženje njune ovdovele matere. Posledica so bile nadaljnje skupinske aretacije v Klopcah in Rovah. Novembra 1944 se je več moških iz Pinje vasi uprlo vpoklicu v Volkssturm. Simona Allescha iz Loga in Maxa Sucherja iz Pinje vasi so deportirali v koncentracijsko taborišče Dachau. Sucher internacije ni preživel.
60-letni Michael Stehsel iz Rode je bil marca 1944 umorjen v koncentracijskem taborišču Lublin-Majdanek. Že oktobra 1943 je življenje v koncentracijskem taborišču Neuengamme izgubil tudi v Logu rojeni Sebastian Wiltschnig. Brez spominskega znamenja je spomin nanju medtem zbledel.
