Turizem je bil razlog, da se je hotel Otok na začetku 20. stoletja osamosvojiti. V Škofičah, ki so bile agrarna občina, je bila nova gospodarska panoga mnogim nerazumljiva; pa ne samo zato, ker je večina gostov govorila nemško. Po ločitvi od Otoka leta 1903 je Škofičam ostal dva kilometra dolg pas jezerske obale, kjer so šele leta 1899 ob južnem bregu zgradili cesto.
Leta 1901 so v Logu pri prenovljenem Požaričniku ponudili prve tujske sobe. Kmalu so temu zgledu sledili še drugi podjetniki, tako je bilo leta 1911 tam na razpolago skoraj 50 postelj. Letoviščarji so, v nasprotju z današnjim časom, v kraju ostajali nekaj tednov. Njihova navzočnost je spremenila gospodarsko strukturo in rabo jezika. Ob izbruhu vojne julija 1914 so letoviščarji na vrat na nos odšli.
Šele sredi dvajsetih let je obrežje jezera oživil nov tip dopustnikov, ki so bili lačni dogodivščin. Njim so bili namenjeni prireditve in tekmovanja. Vile Paulinenheim, Waldhaus in Prükler so rabile izključno turizmu. Osamljena lega Loga je privabila tudi komponista Albana Berga, ki je leta 1932 na dražbi kupil “Waldhaus”.
Leta 1938 so z Vrbskega jezera izginili judovski gostje. Njihove vile so zaplenili in jih razlastili, njih pa pregnali. Nacistične organizacije, kot so Kraft durch Freude, Volkswohlfahrt ali Hitlerjugend, so organizirale skupinska potovanja na Koroško. Z njimi so se nakazovale prve oblike množičnega turizma. Ta razvoj je leta 1944 ustavilo bombardiranje Koroške.
Gostja v 60ih letih (SGA) 
Hotel s kopališčem Prüggler, ca. 1939 (KLA) 
Hiša Tabojer (Melcher), medvojno obdobje (SGA)
