V letih 1904/1905 je župnik Štefan Singer ustanovil Izobraževalno in pevsko društvo Slavček. Medtem ko je župnik podpiral in gojil slovensko kulturno dejavnost, je krajevni učitelj (nemško) pevsko skupino ustanovil kot protiprogram in s tem postavil temelje prihodnjega vzporednega razvoja kulturnega življenja, ki ni vedno potekalo brez trenj.
Leta 1918 si je društvo nadelo ime Edinost. Njegova usmeritev kot društvo za gojenje in krepitev slovenščine je privedla do konfliktov z oblastmi in do oviranja prosvetnega dela s prepovedmi prireditev in cenzuro. Kljub temu da so nemškonacionalno usmerjene skupine motile društvene prireditve, se je razvila intenzivna dejavnost z gledališkimi uprizoritvami in s srečanji zborov, z mladinskim delom in izobraževanjem. Za ustanovljeno tamburaško sekcijo je nakup instrumentov podprla slovenska posojilnica.
Leta 1939 so prepovedali vsakršno društveno dejavnost, njegove odbornike pa zastrahovali in preganjali. Nacistične oblasti so zasegle društveno knjižnico s 442 knjigami, številne instrumente in dragoceno zbirko not in slik.
Leta 1946 so nekdanji člani društvo ponovno obnovili. Kolikor močneje je slovenska jezikovna praksa v javnem prostoru nazadovala, toliko pomembnejša je bila društvena kulturna dejavnost. Zlasti pomembna je bila po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na ljudskih šolah leta 1958.
Pri svoji raznoliki dejavnosti je društvo uživalo aktivno podporo škofiške posojilnice. Zlasti pomembno je bilo, da je društvu dajala na razpolago prostore. Po nakupu gostilne Schütz so bili v njej do razpusta krajevne posojilnice društveni prostori.
Glej tudi:
– Kronika SPD Edinost: Predsedniki društva, str. 34, 35, 36
– Spletna stran: www.spd-edinost.at