Nacionalsocialistični raznarodovalni program je predvideval, da na dvojezičnem ozemlju Koroške naselijo optante iz Kanalske doline. Tako naj bi slovenščina kot vsakdanji komunikacijski jezik izginila iz vaškega življenja. Hkrati so aprila 1942 več kot 200 slovenskih družin pregnali z njihovih domov, jih brez odškodnine razlastili in internirali v taborišča. V Škofičah je ta ukrep prizadel kulturnopolitično dejavne družine Anderwald, p. d. Ožl, Kramer, p. d. Janšej, Resei, p. d. Šlosar, Schleicher, p. d. Šlajhar, in Umek, p. d. Kramerič. Medtem ko so starše kot »ljudstvu in državi sovražne« razlastili, so se morali sinovi boriti v vermahtu.
Na Janšejevo domačijo niso prišli Kanalčani. Prevzel jo je župan in v njej uredil bivališče za francoske vojne ujetnike. Poleg njih so bili v Škofičah tudi poljski prisilni delavci.
Poleti 1945 so se pregnane družine vrnile na izropane ali, kot v primeru Janšeja, razdejane domačije. Družine iz Kanalske doline so si morale znova poiskati nove domove.
Glej tudi:
– Kronika SPD Edinost: Theresia Pörtsch, str. 70, Šlosarjeva družina, str. 100, str. 102, Ožlnova družina, str. 81
Taborišče Hesselberg (SPD) 
Taboriščni vsakdan (SPD) 
Toni Umek in ga. Kramer
