Z uvedbo političnih občin se je po letu 1850 na podeželju krepil proces demokratizacije. Za usodo občine je bil odgovoren izvoljeni občinski odbor z občinskim predstojništvom (župan in najmanj dva občinska odbornika).
Volitve so bile vsaka tri leta. Volilno pravico so več desetletij imeli samo posestniki in izobraženci. Ženske, ki so smele voliti, so morale svojo pravico prenesti na moškega zastopnika. Splošna, enaka in neposredna volilna pravica tako za moške kot ženske velja šele od leta 1918. V Škofičah so smele ženske k volilni skrinjici – tako kot povsod na plebiscitnem ozemlju – šele 10. oktobra 1920.
Med najpomembnejše naloge podeželske občine je od začetka spadalo drago vzdrževanje mreže cest in poti, oskrba občinskih sirot, vzdrževanje šol, odločanje o domovinski pravici in davčne zadeve. Pozneje se je temu pridružilo izdajanje gostilniških koncesij in gradbenih dovoljenj. V prvi avstrijski republiki so se tudi podeželske občine razvijale v upravne skupnosti z gospodarsko dejavnostjo.
Danes ima škofiški občinski svet 19 članov, župana pa ne voli več občinski svet, temveč neposredno občani. Leta 1991 so v občinski svet prvič izvolili žensko.
Glej tudi:
– Kronika SPD Edinost: Stara občinska hiša, str. 26, zadnja občinska seja v stari občinski hiši, str. 21
Frančiškanski kataster KO Škofiče
Župan Andreas Siedler 1883 – 1886 (SGA) 
Županova pisarna pri Šornu (Toff) (SGA)
